Citati avtorja Maša Žekš

»V kombinaciji s kolažiranimi objavami z družbenih omrežij privilegirancev se oba vročinska valova povezujeta v nič hudega slutečo plimo avtoreferenčnega licemerstva. Vzbujata radost, a hkrati gnus ter krivdo. Seriji pripovedujeta o smislu življenja, ležanja na plaži, in vzporednem uničevanju le-tega skozi prizmo ogljičnega odtisa, masovnega turizma in davljenja okolja s kičasto plastiko.«

»Navdaja jih pridih vsebinske in likovne temačnosti, v njih se skriva žanrska subverzija, obskurnost, grotesknost, upor, zajebancija, zvit humor in strah, dvoumnosti psiholoških stanj in sramu, občutki nelagodja, vaginalne tekočine, sprevržene fantazije, spreminjajoči se odnosi, fluidne identitete, občutki varnosti v kolektivni povezanosti, razmerja med prisotnostjo in odsotnostjo entitet, utopija dotika, nadrealistične mase podob, prelisičena eksistenca …«

»Razstava že v naslovu poudarja pozitivne lastnosti povezovanja.«

»Če so se v preteklosti umetniki pogosteje združevali na podlagi osebnostnih stikov, prijateljstva, partnerstva in presečnih likovno-vizualnih praks, se v zadnjem času povezovanje uresničuje še na podlagi neugodnih družbeno-ekonomskih situacij, gentrifikacije in nedostopnosti.«

»Povezovanje v kolektive mladim umetnikom ne omogoča zgolj boljših pogojev za delo, pač pa zagotavlja avtomatski princip nadaljnjega mreženja z ostalimi ustvarjalci.«

»Tokrat kolektiv ubira arhivski pristop in pripoveduje o pred leti izvedenem, izjemno napornem in fizično zahtevnem projektu.«

»DILEMA vzporednice svojega delovanja na daljavo predstavlja s klasično in situ intervencijo.«

»Skupinska razstava tako predstavlja (ponekod že videne) projekte izbranih kolektivov, hkrati pa zasaja malenkostno poglobljeno in skeptično misel o dvoreznem kolesju in nevidnih pasteh.«

»Mačkova glava nastopa kot časovna prizma, skozi katero pronicajo polpretekli spomini in tragične vsebine avtorjevih najnovejših stripov Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023).«

»Polfikcijski zgodovinski zgodbi zaznamuje avtorjev značilni realizem, odlično stopnjevane sekvence in likovni kontrast.«

»Razstava, ki je v svojem jedru zasnovana kot širši prikaz interdisciplinarne produkcije Martina Ramoveša, vključujoč literarna dela njegovega očeta Janeza Ramoveša, obiskovalčevo sodobnost nagovarja z navidezno nostalgičnim ambientom.«

»Fragmentarnost, konflikt, napetost, tesnoba ...«

»Ostanki barve na klasičnem majhnem formatu nudijo vpogled v sproščeno slikarsko gesto in v obliki naključnih madežev nastopajo kot abstraktni spodbujevalci domišljije.«

»S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti.«

»Naslov Lepa reč! pa, kot zapiše, pod krinko domačega frazema tolmači avtorjev pristop k upodabljanju protislovja sveta, hkrati pa ga vrednoti na zanj značilen dvoumen način.«

»Dela naslavljajo problematična razmerja moči v oziru do strogo varovanih političnih meja in njihovih posledic.«

»Podobe lovstva, ki v umetnikovem opusu pogosto nastopajo kot domača alegorija različnih oblasti, razmerij moči in njihove zlorabe, se v novi seriji prelevijo v dejanske podobe 'tehničnih ovir', usodnih brodolomov in ponesrečenih poskusov prečkanja Sredozemlja.«

»Pritièejo atmosferi mogočne narave, neskončnemu šavju, skrivnostnemu miljéju, beštijam in njihovim skrivališčem.«

»V odnosu do lokalnega prostora se njihova dela aplicirajo na lastnosti, vzdušje in identiteto okolja.«

»Avtor spajanje nepričakovanih in ekstremnih situacij ter ujetost med realnim in imaginarnim ilustrira s formulirano shemo kvazisinhronih figur, ki se iz portretov spreminjajo v karikature, distinkcija med konceptom feminilnega in maskulinega pa doživi izrojen kolaps, definiran z upodobljeno perverzijo, erotizmom in naborom po platnu raztrošenih falusov in vulv.«

»Razstava Observatorij združuje umetničin nadzorovan pogled, spreminjajoče se fascinacije in združevanje likovnih pristopov.«

»To je krivda vseh nas, da smo sprejeli pozabljanje romskega uničevanja, za kar me je sram kot Slovenca in Evropejca, na žalost pa tudi v naši državi Romom ni bistveno boljše.«

»Da smo te žrtve izkopali, zdaj pa ne vemo, kje bi jih pokopali, tega pa kot človek ne morem razumeti.«